Avgusta sem bila tretjič v svojem življenju na poroki (ja, nekam malo se poročajo dandanes, kaj čmo ;)) in prvič s fotoaparatom – nisem sicer bila uradni fotograf, sem mu pa ves čas skakala v zelje, hehe. Prijateljica Teja in njen izbranec Marko sta vsem pričarala en tak lep, nepozaben dan – popoln do pike, prijeten, poln topline (no ja, bilo je poletje in sonce je žgalo, ampak tudi v primeru dežja ne bi bilo nič drugače :)) in vsi smo bili hvaležni, da smo ga lahko preživeli kot njuni svatje.
Večer pred poroko, ko je bila nevesta še “svobodna kot metuljček” … Zjutraj pa akcija – že sama krinolina pri obleki je zgodba zase …
(in to je samo spodnji del ;))
Tako, nevesta oblečena, za make up tudi poskrbljeno … Potem se tudi kozmetičarka in fotografinja na hitro uštima – hvala, Beti, da si me tukajle škljocnila, imam vsaj eno svojo. :)
No, spodaj pred hišo pa druga zgodba, družina in svatje čakajo, bodoči ženin pa se trudi osvojiti svojo nevesto na šrangi …Uf, kaj vse je moral narediti, piti, peti, žagati, risati in hoditi s hoduljami – kapo dol!
Beti je imela čez tele luškane naprsne šopke, Lucija pa bele papirnate vrtnice – če kdo potrebuje kakšno pomoč v zvezi s poroko, naj se kar na nas obrne – punce bomo (po diplomi in v primeru brezposelnosti, haha, optimizem velja!) odprle eno tako poročno organizacijo – samo še ime nam manjka. :D
In potem je nevesta prišla po stopnicah v spremstvu očeta, ki jo je oddal …
(več pa v drugem delu :))